Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"

Naše poslanstvo ni zgolj poročanje in obveščanje, ampak iščemo resnico, »močne« pozivamo na odgovornost, »dajemo glas« tistim, ki ga nimajo


Kamnik, 9.9.2026 - Rokomet je bil v Kamniku pred desetletji množična in kvalitena športna disciplina. Tako moška kot tudi ženska članska ekipa sta igrali v 1. slovenski ligi. Na žalost je rokometni klub pred nekaj več kot desetletjem ugasnil, ostali so samo še spomini ter nekaj fotografij in pisnih zapisov. Kamniški rokometaši so pred 50 leti (leta 1976 torej) obiskali nizozemski mesti Ulft ter Gendrigen in tam odigrali nekaj prijateljskih tekem s tamkajšnjimi klubi. Da se je to zgodilo, ni naključje, saj sta bila Kamnik in Gendringen leta 1976 pobrateni mesti (nismo prepričani, če sta še, v zvezi s tem v kamniških medijih ni moč prebrati nobenih novic, je pa tudi v Wikipediji zapisano, da so s Kamnikom pobratena mesta samo Trofaiach v Avstriji, Andechs v Nemčiji in Budva v Črni gori). Rokometaši niso bili edini, ki so potovali na Nizozemsko, nekaj let prej je Gendringen obiskala tudi kamniška pevska skupina, članica katere je bila, zanimivo, tudi kasnejša rokometašica Metka Berčič (tedaj Spruk). Članice nizozemske pevske skupine Ulftse Nachtegalen so naša dekleta lepo sprejele, pevke in kasneje tudi rokometaši so po večini spali kar pri družinah pevk in igralcev. Leto kasneje so nizozemski rokometaši obisk vrnili, na enotedenskem obisku v Kamniku so odigrali nekaj tekem, obiskali bolnico Franjo, šli na Veliko planino, v Kamniški Bistrici je bil organiziran piknik, ob prihodu jih je pričakala folklorna skupina, itd. Pestro torej. Kamničani so leta 1980 ponovno obiskali Gendringen, takrat sta šli na Nizozemsko tako moška kot tudi ženska ekipa. Po 50 letih je spomin na ta srečanja močno obledel, zanimivo je, da so ga letos nekdanji igralci začeli obujati. Še posebej dragoceni so zapisi (dnevnik) gospe Riek Erinkveld, ki je bila med ustanoviteljicami rokometnega kluba iz Ulfta in več kot 35 let tajnik tega kluba. Ohranil se je njen dragocen in zanimiv zapis o dogodkih iz prvega obiska kamniških rokometašev, najdete ga TUKAJ, preveden je v slovenščino. V tem trenutku med nekaterimi udeleženci potekajo izmenjave fotografij, člankov, spominov. Igralci se skušajo spomniti, kdo je kdo na fotografijah, kje in kdaj se je zgodil kakšen dogodek, veliko stvari je ušlo iz spomina. Nekaj kamniških rokometašic iz tistega časa se občasno še vedno srečuje in to vsak prvi torek v mesecu, kamniški rokometaši pa so se lani na pobudo igralca Mira Romiha prvič po nekaj desetletjih srečali v Komendi. Srečanja se je udeležil tudi Franc Novak Fačo (na fotografiji levo), ki je igral na prvi uradni tekmi rokometašev Kamnika leta 1967, zapisnik s te tekme lahko najdete TUKAJ. Kamničani so takrat igrali kvalifikacije za Gorenjsko rokometno ligo in proti ekipi Besnice slavili z 28:18, z desetimi goli pa je bil najboljši strelec tekme prav Fačo. Kamniški rokometaši so v tistem obdobju vse svoje domače tekme igrali na "kultnem" asfaltnem zunanjem igrišču ob Osnovni šoli Toma Brejca (danes ga ni več, tam stoji telovadnica šole), otvoritev je bila 23.7.1967, otvoritveni trak je prerezal tedanji župan Vinko Gobec. Ko je bila konec leta 1971 na igrišče postavljena še razsvetljava, pa je bil Kamnik že zelo resen rokometni klub, za tiste čase je imel zelo dobre pogoje za treninge. Igrišče so seveda uporabljali tudi nogometaši za igranje malega nogometa, tako da je bilo na njem vedno živahno. Fotografijo otvoritve lahko najdete TUKAJ. Pred tem so rokometaši igrali kar na "lešu". Kdo ve, morda pa se stari rokometaši iz Kamnika in Ulfta oziroma Gendringena spet srečajo v živo?