Pohvala in zahvala - čudovito urejena hiša na Šutni
Tudi to je Šutna...
...in tudi to je Šutna.
Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"
Naše poslanstvo ni zgolj poročanje in obveščanje, ampak iščemo resnico, »močne« pozivamo na odgovornost, »dajemo glas« tistim, ki ga nimajo
Kamnik, 7.10.2026 - Šutna predstavlja staro mestno jedro Kamnika in je zavarovano območje kulturne dediščine. Kar se tiče posegov v stare zgradbe, se na tem območju zahteva pridobitev kulturno-varstvenih pogojev in soglasja s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, dovoljeni so le specifični, strogo regulirani prostorski ter gradbeni posegi. Za obnovo zunanjega videza stavb je treba pridobiti in upoštevati restavratorske smernice. Okna in vrata morajo biti lesena, velikost in oblika mora biti prilagojena zgodovinskemu videzu, enako velja za barve. Kar se tiče namestitve urbane opreme, so možne postavitve tipskih nadstrešnic za lokale ter trgovine, za kar Občina Kamnik občasno razpisuje tudi sofinanciranje, vse z namenom, da se ohranja enoten starodaven videz ulic.
Tako bi torej moralo biti in tako je tudi bilo, a pred mnogo leti. V času žal že pokojnega mestnega arhitekta, konservatorja in varuha kamniške kulturne dediščine Bojana Schlegla, ki je od leta 1964 skrbel, da se je ohranil vsak starinski detajl Šutne. Oblikoval je dekorativne kovinske cehovske izveske nad trgovinami ter obrtnimi in gostinskimi lokali, oblikoval je skoraj vse lokale in razstavne prostore v mestnem jedru, posebno skrb pa je posvetil oblikovanju zunanjih prostorov in komunalni opremi. Želel je ohraniti zgodovinsko mestno podobo, zavzemal se je za vsak zgodovinski objekt, ki so ga želeli rušiti, ter ohranjanje zgodovinskih kritin z bobrovcem in značilnega naklona streh. Preprečil je gradnjo prenekaterih objektov (npr. stolpnega hotela v centru), ki bi bistveno spremenili podobo starega mestnega jedra, v duhu starega časa je morala biti celo hišica za prodajo kostanja, ki je stala pod Malim gradom – biti je morala lesena, v barvah mesta Kamnik in z zašiljeno bakreno streho. Danes je videti, da za starodavno podobno Šutne ne skrbi nihče več. Namesto masivnih lesenih vrat se vgrajujejo aluminijasta vrata, namesto tradicionalnih lesenih ali železnih polken (v Kamniku so se uveljavila po velikem požaru leta 1811 in ki se jih mora varovati in prednostno obnavljati), se vgrajujejo navadne rolete, izginjajo starodobni kovinski cehovski izveski (slikovni simboli, kot je presta za pekarno ali škorenj za prodajalno obutve, včasih ljudje niso znali brati) nad trgovinami in gostilnami, ki mestnemu jedru dajejo poseben čar. Fasade hiš so v slabem stanju, barva odpada, odpada celo omet, električne žice brez zaščite in »kar tako» visijo s sten na ulice.
Občinski svetniki so leta 2020 v želji, da se stanje korenito spremeni, dali pobudo za izdelavo kataloga urbane opreme za ohranjanje kulturne dediščine v samem mestnem jedru, s čimer se lahko dolgoročno vzpostavi stanje, da bo mesto znotraj zgodovinskih okvirov poenoteno v opremi, barvah in vseh elementih, ki kažejo na urbanistično urejenost prostora. Odgovor občinske uprave pod vodstvom sedanjega župana Mateja Slaparja je bil: »Občinska uprava je v letu 2019 izvedla postopek evidenčnega naročila za izdelavo analize stanja urbane opreme in izdelavo kataloga urbane opreme za urejanje javnega prostora Občine Kamnik. Na podlagi prejetih ponudb je bilo ugotovljeno, da so ponudbe presegale ocenjeno vrednost in razpoložljiva finančna sredstva. Glede na omejena finančna sredstva Občine Kamnik projekta urbane opreme ni mogoče uvrstiti v proračun za leto 2020. Občinska uprava si bo prizadevala, da se ta projekt uvrsti v enega izmed naslednjih proračunov Občine Kamnik.« Po naših informacijah se vse do danes še ni naredil katalog urbane opreme za Šutno, kaj šele, da bi kdo kontroliral in sankcioniral nedovoljene posege v starem mestnem jedru Kamnika. Za vse nepravilnosti in nespoštovanje predpisov je po navedbah Občine Kamnik pristojna gradbena in spomeniško-varstvena inšpekcija. V zadnjih letih je neupoštevanje določil tega odloka s strani lastnikov nepremičnin v tem delu mesta močno v porastu, pristojna inšpekcija pa kljub prijavam ni odzivna. Posledica tega je slabšanje enotne podobe starega mestnega jedra in tudi izginjanje značilnih arhitekturnih elementov.
Da bo konec tega žalostnega opisa stanja v kamniškem mestnem jedru vsaj nekoliko bolj optimističen, naj napišemo, da nekateri lastniki hiš na Šutni prav vzorno skrbijo za pročelja zgradb in tem bi bilo treba izreči javno pohvalo in zahvalo. Vse tiste, ki za lepo podobo mestnega jedra ne skrbijo, pa je treba na nek način motivirati, da to storijo, morda kar z nepovratnimi finančnimi sredstvi, kaznovanje naj bi bil skrajni ukrep. Vsakoletne pobude za oživitev Šutne se morajo torej začeti pri urejeni starodobni podobi zgradb. Človek bi pričakoval, da bosta skrb in delo arhitekta Bojana Schlegla nadgrajena s še lepšim videzom Kamnika, a se lepo urejeno staro mestno jedro Kamnika trenutni občinski upravi očitno ne zdi »prvorazredna tema«.
Tako bi torej moralo biti in tako je tudi bilo, a pred mnogo leti. V času žal že pokojnega mestnega arhitekta, konservatorja in varuha kamniške kulturne dediščine Bojana Schlegla, ki je od leta 1964 skrbel, da se je ohranil vsak starinski detajl Šutne. Oblikoval je dekorativne kovinske cehovske izveske nad trgovinami ter obrtnimi in gostinskimi lokali, oblikoval je skoraj vse lokale in razstavne prostore v mestnem jedru, posebno skrb pa je posvetil oblikovanju zunanjih prostorov in komunalni opremi. Želel je ohraniti zgodovinsko mestno podobo, zavzemal se je za vsak zgodovinski objekt, ki so ga želeli rušiti, ter ohranjanje zgodovinskih kritin z bobrovcem in značilnega naklona streh. Preprečil je gradnjo prenekaterih objektov (npr. stolpnega hotela v centru), ki bi bistveno spremenili podobo starega mestnega jedra, v duhu starega časa je morala biti celo hišica za prodajo kostanja, ki je stala pod Malim gradom – biti je morala lesena, v barvah mesta Kamnik in z zašiljeno bakreno streho. Danes je videti, da za starodavno podobno Šutne ne skrbi nihče več. Namesto masivnih lesenih vrat se vgrajujejo aluminijasta vrata, namesto tradicionalnih lesenih ali železnih polken (v Kamniku so se uveljavila po velikem požaru leta 1811 in ki se jih mora varovati in prednostno obnavljati), se vgrajujejo navadne rolete, izginjajo starodobni kovinski cehovski izveski (slikovni simboli, kot je presta za pekarno ali škorenj za prodajalno obutve, včasih ljudje niso znali brati) nad trgovinami in gostilnami, ki mestnemu jedru dajejo poseben čar. Fasade hiš so v slabem stanju, barva odpada, odpada celo omet, električne žice brez zaščite in »kar tako» visijo s sten na ulice. Občinski svetniki so leta 2020 v želji, da se stanje korenito spremeni, dali pobudo za izdelavo kataloga urbane opreme za ohranjanje kulturne dediščine v samem mestnem jedru, s čimer se lahko dolgoročno vzpostavi stanje, da bo mesto znotraj zgodovinskih okvirov poenoteno v opremi, barvah in vseh elementih, ki kažejo na urbanistično urejenost prostora. Odgovor občinske uprave pod vodstvom sedanjega župana Mateja Slaparja je bil: »Občinska uprava je v letu 2019 izvedla postopek evidenčnega naročila za izdelavo analize stanja urbane opreme in izdelavo kataloga urbane opreme za urejanje javnega prostora Občine Kamnik. Na podlagi prejetih ponudb je bilo ugotovljeno, da so ponudbe presegale ocenjeno vrednost in razpoložljiva finančna sredstva. Glede na omejena finančna sredstva Občine Kamnik projekta urbane opreme ni mogoče uvrstiti v proračun za leto 2020. Občinska uprava si bo prizadevala, da se ta projekt uvrsti v enega izmed naslednjih proračunov Občine Kamnik.« Po naših informacijah se vse do danes še ni naredil katalog urbane opreme za Šutno, kaj šele, da bi kdo kontroliral in sankcioniral nedovoljene posege v starem mestnem jedru Kamnika. Za vse nepravilnosti in nespoštovanje predpisov je po navedbah Občine Kamnik pristojna gradbena in spomeniško-varstvena inšpekcija. V zadnjih letih je neupoštevanje določil tega odloka s strani lastnikov nepremičnin v tem delu mesta močno v porastu, pristojna inšpekcija pa kljub prijavam ni odzivna. Posledica tega je slabšanje enotne podobe starega mestnega jedra in tudi izginjanje značilnih arhitekturnih elementov. Da bo konec tega žalostnega opisa stanja v kamniškem mestnem jedru vsaj nekoliko bolj optimističen, naj napišemo, da nekateri lastniki hiš na Šutni prav vzorno skrbijo za pročelja zgradb in tem bi bilo treba izreči javno pohvalo in zahvalo. Vse tiste, ki za lepo podobo mestnega jedra ne skrbijo, pa je treba na nek način motivirati, da to storijo, morda kar z nepovratnimi finančnimi sredstvi, kaznovanje naj bi bil skrajni ukrep. Vsakoletne pobude za oživitev Šutne se morajo torej začeti pri urejeni starodobni podobi zgradb. Človek bi pričakoval, da bosta skrb in delo arhitekta Bojana Schlegla nadgrajena s še lepšim videzom Kamnika, a se lepo urejeno staro mestno jedro Kamnika trenutni občinski upravi očitno ne zdi »prvorazredna tema«.