Vilfanov zakon je slovenskim vrhunskim športnikom šele pred nekaj leti prinesel, kar v svetu poznajo in delajo že dolgo
Sindikat športnikov Slovenije je med pobudniki številnih predlogov in aktivnosti za izboljšanje položaja športa in športnikov
Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"
Naše poslanstvo ni zgolj poročanje in obveščanje, ampak iščemo resnico, »močne« pozivamo na odgovornost, »dajemo glas« tistim, ki ga nimajo
Kamnik, 29.9.2026 - Slovenski športniki so zaradi nevzdržnega položaja, v katerem so se znašli ob sprejetju nove dohodninske zakonodaje, pod okriljem Sindikata športnikov Slovenije (SŠS) s podporo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 2005 izvedli protestno akcijo Dan brez športa. Protesta se je udeležilo okrog 200 športnikov, med njimi številni znani obrazi, ki so zaznamovali šport od osamosvojitve do takrat: Jernej Damjan, Iztok Čop, Uroš Zorman, celotna zasedba rokometašic Krima s trenerjem Tonetom Tisljem, itd. Člani sindikata so pripravili domiselne transparente, “Nočemo argentinskih davkov, hočemo slovenske uspehe”, Naše zmage za plače politikov”, “Treniramo za Slovenijo, zmagujemo za proračun”, “Kdo bo preskočil previsoke davke?”, “Svetovni prvaki ali davčni strokovnjaki?”, “Upanje umira zadnje, šport bo kmalu”, “Malo denarja, malo zmag”, “Bajuk, pusti soncu, da sveti, pusti športu živeti”, “Nimamo žoge namesto glave”, “Več davkov, manj športa”. Več o dogodkih takrat si lahko preberete TUKAJ. Boj športnikov je velik uspeh dosegel leta 2017 oziroma leta 2021, ko je bil sprejet tako imenovani "Vilfanov zakon", Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa: vrhunskim športnikom se ob upokojitvi zagotovi dodaten znesek, ki ga prejemajo do svoje smrti. Čeprav se ta zakon prav v ničemer ne dotika športnikov, ki v svoji karieri niso dosegli vrhunskih rezultatov (in teh je velika večina, dodatek k redni pokojnini prejema samo nakaj več kot 100 slovenskih športnikov), pa so zgoraj omenjene akcije Sindikata slovenskih športnikov dokaz, da se je treba za svoje "pravice" boriti, nihče nam jih ne bo kar podaril, nismo še na tej "razvojni stopnji".
Ob protestni akciji leta 2005 so v Sindikatu športnikov Slovenije zapisali tudi: "Žal se nismo zbrali povsem v takem številu, kot bi si želeli, vendar tudi to kaže odnos nas samih športnikov do trenutne problematike. V posameznih športnih klubih so športnikom v času protesta celo zapovedali trening." Več kot očitno je, da se je poleg nezainteresiranosti nekaterih športnih klubov v takratne dogodke vmešavala tudi politika. Športni klubi, v katerih so bili predsedniki in upravni odbori na strani takratne državne politike, so udeležbo svojih članov na protestni akciji prepovedali." No, in zelo podobno situacijo imamo tudi v Kamniku. Klubi, ki imajo urejene razmere za trening in tekme (recimo namiznotenisači, itd.), ne vidijo potrebe, da podprejo naša prizadevanja za boljše stanje kamniškega športa KOT CELOTE, nimajo potrebnega "širšega pogleda" (pogleda skozi objektiv "ribje oko oziroma fisheye", tisti, ki se ukvarjate s fotografijo, že veste, o čem govorimo). Nekateri drugi kamniški klubi, ki imajo poleg vsega še takšno ali drugačno povezavo s trenutno lokalno oblastjo, se seveda tudi ne želijo vmešavati (recimo nogometaši, na njihovih občnih zborih aktivno sodelujeta celo župan Kamnika in vodja športa na Zavodu za turizem in šport Kamnik). Posamezne klube razumemo in jih ne obsojamo, vsak ima svoje razloge za aktivnost ali pa neaktivnost. Največja težava je pravzaprav tam, kjer bi morala biti težava najmanjša, to je v Športni zvezi Kamnik. To je združenje velikega števila kamniških športnih društev in Športna zveza bi morala navzven nastopati kot celota, ne da bi se pri tem izpostavila posamezna društva. Nastopati bi morala aktivno, odločno, jasno in glasno. Če je potrebno, tudi z "državljansko oziroma lokalno nepokorščino". Namesto da bi predsednik Športne zveze Kamnik Dušan Papež glasno in javno opozarjal na težave kamniškega športa, je v kamniških medijih v enem od svojih člankov težave minimaliziral, zapisal je celo, da "Športna zveza Kamnik dobro sodeluje z Občino Kamnik". Posledica takšnega ravnanja pa so dejstva, kot: smo edina od večjih slovenskih občin, ki že desetletja nima Strategije razvoja športa; zakorakali smo v četrto desetletje, ko v Kamniku ni bil zgrajen niti en pokrit športni objekt; v zadnjih 30 ali celo 40 letih se je zgradil samo en NOV zunanji športni objekt (pumptrack); v občini Kamnik smo daleč pod slovenskim standardom za pokrite športne objekte na prebivalca (v Kamniku 0,21 kvadratna metra pokritih površin na prebivalca, slovenski standard pa govori o 0,35 kvadratna metra na prebivalca), itd. Da bi "ujeli" slovenski standard, bi morali v Kamniku zgraditi še za cca 5.000 kvadratnih metrov pokritih športnih objektov, to bi bila, recimo, izgradnja olimpijskega bazena, popolnoma nove športne dvorane in še tenis dvorane povrhu! To so dejstva in treba jih je jasno in glasno nasloviti, ne pa "tiščati glave v pesku"! Še najbolj pa boli dejstvo, da se v zadnjih letih kljub številnim obljubam župana Mateja Slaparja in številnim že dolgo zastavljenim projektom, kot je načrt M1 Pod skalco desni breg, ni naredil niti en korak v smeri realizacije! Še več, aktivnosti so se blokirale, zainteresirane investitorje se je celo zavajalo in se jih na razne načine celo onemogočalo. Dušan Papež je človek, ki ima v kamniškem športu velik vpliv, ima veliko moč, zakonodajno in izvršilno. Je tudi občinski svetnik, je tudi član sveta Zavoda za turizem in šport Kamnik in je tudi vodilni mož Kluba gorskih tekačev Papež. Prav gotovo ima pri delu v svojem klubu veliko zaslug, ki mu jih ne gre odrekati, a kar se tiče celotnega kamniškega športa, bi moral storiti veliko, veliko več. Zakaj tega ne stori, ve samo on, mi pa lahko samo špekuliramo. Če se težave kamniškega športa končajo pri denarju, ki ga je njegovo društvo od Občine letos dobilo za organizacijo evropskega prvenstva v gorskih tekih, potem je stvar jasna in jo razumemo. Žal pa se s tem niti slučajno ne moremo strinjati! Še kako se strinjamo s tem, da društva za organizacijo takšnih tekmovanj dobijo finančna sredstva, saj ogromno naredijo za kamniški turizem, a se s tem ne sme "kupiti" molka, kaj šele neizrečene kritike, kadar je ta upravičena! V naši iniciativi Športniki za Kamnik smo celotno predsedstvo Športne zveze Kamnik obveščali o težavah kamniškega športa, večkrat smo jih opozorili, da je potrebno glasnejše pozivanje k izgradnji nove športne infrastrukture, odločnejše nastopanje do Občine in realno obveščanje javnosti, kot skrajni ukrep, če se stvari ne spremenijo, smo predlagali celo protestno akcijo "Dan brez športa". A odziva s strani Športne zveze Kamnik ni bilo prav nobenega: molk, tišina.
Ob protestni akciji leta 2005 so v Sindikatu športnikov Slovenije zapisali tudi: "Žal se nismo zbrali povsem v takem številu, kot bi si želeli, vendar tudi to kaže odnos nas samih športnikov do trenutne problematike. V posameznih športnih klubih so športnikom v času protesta celo zapovedali trening." Več kot očitno je, da se je poleg nezainteresiranosti nekaterih športnih klubov v takratne dogodke vmešavala tudi politika. Športni klubi, v katerih so bili predsedniki in upravni odbori na strani takratne državne politike, so udeležbo svojih članov na protestni akciji prepovedali." No, in zelo podobno situacijo imamo tudi v Kamniku. Klubi, ki imajo urejene razmere za trening in tekme (recimo namiznotenisači, itd.), ne vidijo potrebe, da podprejo naša prizadevanja za boljše stanje kamniškega športa KOT CELOTE, nimajo potrebnega "širšega pogleda" (pogleda skozi objektiv "ribje oko oziroma fisheye", tisti, ki se ukvarjate s fotografijo, že veste, o čem govorimo). Nekateri drugi kamniški klubi, ki imajo poleg vsega še takšno ali drugačno povezavo s trenutno lokalno oblastjo, se seveda tudi ne želijo vmešavati (recimo nogometaši, na njihovih občnih zborih aktivno sodelujeta celo župan Kamnika in vodja športa na Zavodu za turizem in šport Kamnik). Posamezne klube razumemo in jih ne obsojamo, vsak ima svoje razloge za aktivnost ali pa neaktivnost. Največja težava je pravzaprav tam, kjer bi morala biti težava najmanjša, to je v Športni zvezi Kamnik. To je združenje velikega števila kamniških športnih društev in Športna zveza bi morala navzven nastopati kot celota, ne da bi se pri tem izpostavila posamezna društva. Nastopati bi morala aktivno, odločno, jasno in glasno. Če je potrebno, tudi z "državljansko oziroma lokalno nepokorščino". Namesto da bi predsednik Športne zveze Kamnik Dušan Papež glasno in javno opozarjal na težave kamniškega športa, je v kamniških medijih v enem od svojih člankov težave minimaliziral, zapisal je celo, da "Športna zveza Kamnik dobro sodeluje z Občino Kamnik". Posledica takšnega ravnanja pa so dejstva, kot: smo edina od večjih slovenskih občin, ki že desetletja nima Strategije razvoja športa; zakorakali smo v četrto desetletje, ko v Kamniku ni bil zgrajen niti en pokrit športni objekt; v zadnjih 30 ali celo 40 letih se je zgradil samo en NOV zunanji športni objekt (pumptrack); v občini Kamnik smo daleč pod slovenskim standardom za pokrite športne objekte na prebivalca (v Kamniku 0,21 kvadratna metra pokritih površin na prebivalca, slovenski standard pa govori o 0,35 kvadratna metra na prebivalca), itd. Da bi "ujeli" slovenski standard, bi morali v Kamniku zgraditi še za cca 5.000 kvadratnih metrov pokritih športnih objektov, to bi bila, recimo, izgradnja olimpijskega bazena, popolnoma nove športne dvorane in še tenis dvorane povrhu! To so dejstva in treba jih je jasno in glasno nasloviti, ne pa "tiščati glave v pesku"! Še najbolj pa boli dejstvo, da se v zadnjih letih kljub številnim obljubam župana Mateja Slaparja in številnim že dolgo zastavljenim projektom, kot je načrt M1 Pod skalco desni breg, ni naredil niti en korak v smeri realizacije! Še več, aktivnosti so se blokirale, zainteresirane investitorje se je celo zavajalo in se jih na razne načine celo onemogočalo. Dušan Papež je človek, ki ima v kamniškem športu velik vpliv, ima veliko moč, zakonodajno in izvršilno. Je tudi občinski svetnik, je tudi član sveta Zavoda za turizem in šport Kamnik in je tudi vodilni mož Kluba gorskih tekačev Papež. Prav gotovo ima pri delu v svojem klubu veliko zaslug, ki mu jih ne gre odrekati, a kar se tiče celotnega kamniškega športa, bi moral storiti veliko, veliko več. Zakaj tega ne stori, ve samo on, mi pa lahko samo špekuliramo. Če se težave kamniškega športa končajo pri denarju, ki ga je njegovo društvo od Občine letos dobilo za organizacijo evropskega prvenstva v gorskih tekih, potem je stvar jasna in jo razumemo. Žal pa se s tem niti slučajno ne moremo strinjati! Še kako se strinjamo s tem, da društva za organizacijo takšnih tekmovanj dobijo finančna sredstva, saj ogromno naredijo za kamniški turizem, a se s tem ne sme "kupiti" molka, kaj šele neizrečene kritike, kadar je ta upravičena! V naši iniciativi Športniki za Kamnik smo celotno predsedstvo Športne zveze Kamnik obveščali o težavah kamniškega športa, večkrat smo jih opozorili, da je potrebno glasnejše pozivanje k izgradnji nove športne infrastrukture, odločnejše nastopanje do Občine in realno obveščanje javnosti, kot skrajni ukrep, če se stvari ne spremenijo, smo predlagali celo protestno akcijo "Dan brez športa". A odziva s strani Športne zveze Kamnik ni bilo prav nobenega: molk, tišina.