Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"



Kamnik, 22.10.2026 - Danes ob 17.00 uri je v "mali dvorani" Doma kulture v Kamniku potekala okrogla miza o Veliki planini včeraj, danes in jutri. Prepričani smo bili, da bo glede na pomembnost teme dvorana nabito polna, a temu ni bilo tako, bila je "samo polna". Ali Kamničane ta tema sploh ne zanima ali pa je šlo za slabo obveščanje o dogodku? Razloge za "slabšo" udeležbo lahko iščemo predvsem v slednjem, saj v zadnji številki tiskane izdaje Kamničan-ke in Modrih novic o tej okrogli mizi sploh niso pisali. Morda o okrogli mizi ni bil obveščen niti župan Kamnika Matej Slapar, saj ga danes med prisotnimi ni bilo. Gre seveda za malo "cinizma" z naše strani, a očitno je pitna voda za župana "drugorazredna tema". So pa bili na okrogli mizi vsi trije županski protikandidati Uršula Majcen, Romana Učakar in Sandi Uršič, kar nam, v primeru, da bodo izvoljeni, vliva veliko upanja, da bodo težave s pitno vodo v naslednjem mandatu zmanjšane ali celo v celoti odstranjene.

Na okrogli mizi smo tisti, ki smo vsaj malo bolje seznanjeni s problematiko Velike Planine oziroma pitne vode, slišali bolj malo novega, pogovor je tekel dokaj "enostransko", na "križ so bili pribiti" bajtarji v turističnem delu Velike planine. Naša iniciativa je ob prijavi na okroglo mizo postavila vprašanje, ali je bila opravljena analiza, kdo v največji meri onesnažuje vodo, živali ali človek. Dokler nimamo tega podatka, ni pošteno, da za vse krivimo bajtarje v turističnem delu Velike planine. Kar pa ne pomeni, da se v vsakem primeru ni treba lotiti težav z odvajanjem komunalnih odplak. Zakaj to govorimo? Ker na spletni organizacije CIPRA, ki je bila pobudnik današnjega srečanja, v primeru analiz vode v Triglavskem narodnem parku jasno in glasno piše, citiramo: "Z moderno genetsko diagnostiko so ugotovili, da so večino fekalnega onesnaženja prispevali prežvekovalci, torej divjad, govedo in drobnica. Vendar pa je pri tem onesnaženju pomemben tudi prispevek človeka. Presenetljivo je, da je relativni prispevek človeka na izvirih v Triglavskem narodnem parku več kot desetkrat večji kot v primerljivih študijah na severu Avstrije." Članek, ki govori o tem, si lahko preberete TUKAJ. Eden od predstavnikov pašne skupnosti je omenil tudi dejstvo, da se kadavri (trupla) krav, ki poginejo (starost, bolezen, udar strele, itd.), odvržejo "kar tako", ne odvažajo se s strani Veterinarsko-higienske službe, kar bi bilo z vidika preprečevanja širjenja bolezni tako na živali kot na ljudi izjemno pomembno, saj se z odvozom odstrani vir potencialne okužbe. Prav tako je odvoz pomemben z vidika varovanja okolja, saj z odstranjevanjem poginjenih živali preprečujemo onesnaževanje voda, tal in krme. Prav tako v omenjenem članku piše, citiramo: "Zastrašujoči podatki prihajajo iz največjega vodotoka v okolici Velike planine, izvira Lučnice, kjer je izmerjena koncentracija bakterije Escherichia coli (E. coli) tako velika, da bi si zaslužil celo opozorilno tablo »pitje smrtno nevarno«." Po besedah enega od predstavnikov pašne skupnosti se vode s področja Velike planina, kjer poteka paša govedi, zlivajo v savinjski in ne kamniški del." Obe trditvi pa lahko pomenita samo eno: govedo tudi onesnažuje in to očitno kar pošteno. Ne gre torej samo za problem Kamnika, ampak tudi za problem Savinjske doline. Ali je bil na okrogli mizi prisoten tudi kakšen predstavnik "z druge strani Velike planine", nam ni znano. Upravičeno lahko torej domnevamo, da je tudi v našem kamniškem primeru delež onesnaženja živalskega izvora prav tako visok in bi ga bilo treba ustrezno nasloviti. Da bi dobili realno informacijo, oziroma da bi lahko resnično naredili prave korake oziroma ukrepe, je torej potrebna ustrezna analiza.

Pogovor je tekel tudi o nespoštovanju zakonodaje, o nepridobljenih gradbenih dovoljenjih oziroma o "črnih gradnjah", o številu greznic, vrsti greznic, o praznjenju le-teh, o kemijskem, ne samo biološkem onesnaženju vode, itd. Najbolj je prisotne šokirala izjava enega od jamarjev, ki mu je bilo rečeno, da naj podatke meritev o oporečnosti vode ne objavlja javno, saj se s tem samo seje paniko med občani. Grozljivo! Govorci so izpostavili pomen boljše ozaveščenosti posameznikov in odgovornega odnosa do okolja. Poudarili so tudi pomembnost učinkovitejšega nadzora ter preprečevanja kršitev s strani pristojnih institucij. Vsi se moramo zavedati, da je pitna voda najpomembnejša strateška dobrina prihodnosti, zato se moramo naučiti z njo ravnati odgovorno in premišljeno.

Poleg povabljenih strokovnjakov so se z vprašanji in pojasnili v razgovor vključevali tudi posamezniki (jamarji, pašna skupnost, občinski svetniki in drugi), odgovorov na naša vprašanja, postavljena preko spletne strani CIPRE, pa nismo dobili. Člani naše inciative se v razgovor torej nismo vključevali, saj smo pričakovali, da bomo odgovore na naša vprašanja dobili na koncu. Namesto tega smo dobili "hvala za udeležbo, lep pozdrav". Manjša črna pika za CIPRO, upamo, da je šlo samo za to, da je čas, ki je bil namenjen za izvedbo okrogle mize, potekel. Drugače pa hvala bogu, da se taka srečanja sploh organizirajo, civilne iniciative in pobude bi se morale veliko bolj povezovati in sodelovati, s tem bi prav gotovo "prisilili" lokalno oblast, da se težavam posveti veliko bolj, kot se posveča. Voda pa ni edina tema, ki bi nas morala povezovati, gre tudi za vprašanje ureditve prostora, okolja, prometa, kulture, športa, turizma, itd. Na žalost očitno še nismo dovolj zreli za povezan in usklajen nastop, vsak se briga samo "za svoj vrtiček".

Kako se torej lotiti čiščenja onesnaženih voda? Najboljša metoda je "bolje preprečevati, kot pa zdraviti". A po besedah strokovnjakov ne gre samo za onesnaženje neposredno s strani živali in človeka, onesnažen je že dež, zato bo v vsakem primeru v nekem trenutku prej ali slej potrebno ugrizniti "v gnilo jabolko" in se odločiti za takšno ali drugačno naprednejše čiščenje vode na samem vstopu v javni vodovodni sistem. Možnosti za uničevanje biološkega onesnaženja v večjih objektih in javnih vodovodih, recimo: 1) Klorov dioksid; 2) Klasični klor; 3) Ultra-violični sistemi; 4) Ultra filtracija. Za uspešno odstranjevanje kemičnih onesnaževalcev je treba uporabiti naprednejše postopke, kot so: 1) filtracija z aktivnim ogljem; 2) Reverzna osmoza; 3) Destilacija; 4) Ionska izmenjava. Po naših podatkih Komunalno podjetje Kamnik, ki skrbi za pitno vodo v Kamniku, ob pojavu mikrobioloških neskladnosti (na primer prisotnosti bakterij, kot je intestinalni enterokok) vodo klasično klorira, kar je edini od naštetih postopkov. V nekaterih drugih slovenskih občinah (Radovljica, Slovenj Gradec, Hrastnik, Maribor, itd.) že uporabljajo druge metode čiščenja pitne vode in ne samo klasičnega kloriranja. Rešitve za našo vodo so, svoje bodo povedali strokovnjaki, odločitev pa je na Občini oziroma nas občanih, ki bomo za čisto vodo verjetno morali plačevati več, kot plačujemo sedaj. A "v igri" je preveč, da bi štedili na denarju! V vsakem primeru pa je potrebno vedno in povsod ljudi ozaveščati o pomembnosti urejene, čiste in zdrave narave oziroma okolja, to pa se seveda najkasneje začne v vrtcih. Zato nam je še toliko manj jasno, zakaj Občina Kamnik zavrača projekte (po besedah vodje Oddelka za prostor Občine Kamnik Mitje Pavlihe določene projekte blokira kar župan Matej Slapar osebno), kot je Mestni gozd Stari grad, kjer bi se otroci (in odrasli) v naravem okolju seznanjali z naravo in njenim pomenom. Kar se Janezek nauči, to Janez zna!

P.s. Po hudem pritisku določenega števila občinskih svetnikov in javnosti je župan Matej Slapar le popustil in sklical še zadnjo sejo občinskega sveta pred lokalnimi volitvami. A na dnevnem redu vode, ki bi morala biti prva točka, ni!