Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"
Naše poslanstvo ni zgolj poročanje in obveščanje, ampak iščemo resnico, »močne« pozivamo na odgovornost, »dajemo glas« tistim, ki ga nimajo
Kamnik, 8.10.2026 - Slovenski časopis Jutro je 16. marca 1938 objavil novico o edinstveni najdbi v Srednji Evropi, novica je imela naslov »Okostje orjaškega mamuta izkopano v Nevljah pri Kamniku«. Delavci so 14. marca 1938 pri regulaciji Nevljice, potoka, ki je takrat pogosto poplavljal in poplavlja tudi še danes, naleteli na velike kosti, za katere so strokovnjaki iz Narodnega muzeja v Ljubljani hitro ugotovili, da gre za kosti mamuta, »predpotopnega giganta, za katerim do takrat v Srednji Evropi še ni bilo sledu«. 
Mamut je eden največjih izumrlih kopenskih sesalcev iz rodu trobčarjev. Pojavil se je v zadnjem medledenem obdobju, dosegel svoj višek v zadnji ledeni dobi in potem iz degenerativnih vzrokov (postajal je vse manjši) izumrl. Rad je imel hladno podnebje in se zato v čredah pomikal po stepah in tundrah, ki so mejile na ledena področja. Pred mrazom ga je varovala 50 – 80 centimetrov dolga dlaka. Imel je majhna ušesa in na vratu grbo, v katero je kopičil rezervno hrano. Bil je eden najbolj iskanih plenov kamenodobnih lovcev.
Novica o mamutu je v naslednjih dneh in tednih privabila ogromno novinarjev in drugih ljudi, tudi iz Avstrije in Italije, izkopavanja pa so za skoraj mesec dni zaustavila regulacijo Nevljice oziroma izgradnjo mostu preko nje. Mamut se kot največji eksponat od leta 1941 nahaja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani in sicer pod inventarno številko 1056. Na žalost pri izkopavanjih niso našli mamutove lobanje, prav tako manjka kar lepo število vretenc in reber. Da so mamuta postavili v pokončno držo, so morali kosti vgraditi v železno konstrukcijo. Pri avtobusni postaji Kamnik je od leta 2023 postavljena skoraj štiri metre visoka bronasta skulptura mamuta v naravni velikosti, ki je delo kamniškega kiparja Mihe Kača. Projekt se je začel že leta 2007, kar dobrih 16 let pa je trajalo, da je mamut spet prilomastil v Kamnik in v njem tudi ostal. Poleg kamniškega župana Mateja Slaparja so za uresničitev projekta zaslužni še Bogdan Pogačar, Tone Smolnikar in dr. Bogomir Kovač, ki je dal pobudo za ustanovitev fundacije Mamut.
Mesto, kje se mamut v Kamniku v tem trenutku nahaja, je bilo izbrano po dolgoletnih argumentih za in proti, veliko ljudi je zagovarjalo predlog, da je potrebno mamuta postaviti tam, kjer je bil najden. Takratni župan Kamnika Nande Novak je hotel okostje mamuta obdržati v Kamniku, a je moral na koncu popustiti pritisku predvsem strokovne javnosti, kosti so zahtevale posebne konservatorske postopke in pogoje, v »navadnem« okolju bi hitro propadle. Župan Novak je bil sila podjeten mož, mamuta je videl kot temelj bodočega kamniškega muzeja, ki bi še dolgo privabljal turiste od blizu in daleč. Na žalost česa podobnega v misih ni imela trenutna občinska oblast, ki bi idejo o muzeju dejansko lahko uresničila, poleg kosti mamuta so na Kamniškem namreč našli tudi kosti jamskega medveda, jamskega leva, pritlikavega nosoroga, morskih školjk in še in še. Strinjamo se z županom Novakom, z malo poslovne žilice in z malo želje po razvoju kamniškega turizma bi se dalo iz vsega naštetega v Kamniku narediti pravi prirodoslovni muzej v malem, to bi bil odličen turistični produkt. Kustos in paleontolog mag. Matija Križnar (na fotografiji) je leta 2013 v Prirodoslovnem muzeju Slovenije pripravil predavanje o neveljskem mamutu in ob tisti priložnosti prikazal kar nekaj fotografij, ki so nastale pri izkopavanjih in ki niso bile nikoli objavljene. Letos je v Muzeju na Zapricah imel predavanje o kamniškem mamutu, ni ga, ki našega mamuta pozna bolj kot on. Predavanje iz leta 2013 si lahko ogledate TUKAJ (datoteka je velika 16 Mb). Vse fotografije, ki jih objavljamo, so bodisi njegovo delo bodisi so iz arhiva Prirodoslovnega muzeja.
Mamut je eden največjih izumrlih kopenskih sesalcev iz rodu trobčarjev. Pojavil se je v zadnjem medledenem obdobju, dosegel svoj višek v zadnji ledeni dobi in potem iz degenerativnih vzrokov (postajal je vse manjši) izumrl. Rad je imel hladno podnebje in se zato v čredah pomikal po stepah in tundrah, ki so mejile na ledena področja. Pred mrazom ga je varovala 50 – 80 centimetrov dolga dlaka. Imel je majhna ušesa in na vratu grbo, v katero je kopičil rezervno hrano. Bil je eden najbolj iskanih plenov kamenodobnih lovcev. Novica o mamutu je v naslednjih dneh in tednih privabila ogromno novinarjev in drugih ljudi, tudi iz Avstrije in Italije, izkopavanja pa so za skoraj mesec dni zaustavila regulacijo Nevljice oziroma izgradnjo mostu preko nje. Mamut se kot največji eksponat od leta 1941 nahaja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani in sicer pod inventarno številko 1056. Na žalost pri izkopavanjih niso našli mamutove lobanje, prav tako manjka kar lepo število vretenc in reber. Da so mamuta postavili v pokončno držo, so morali kosti vgraditi v železno konstrukcijo. Pri avtobusni postaji Kamnik je od leta 2023 postavljena skoraj štiri metre visoka bronasta skulptura mamuta v naravni velikosti, ki je delo kamniškega kiparja Mihe Kača. Projekt se je začel že leta 2007, kar dobrih 16 let pa je trajalo, da je mamut spet prilomastil v Kamnik in v njem tudi ostal. Poleg kamniškega župana Mateja Slaparja so za uresničitev projekta zaslužni še Bogdan Pogačar, Tone Smolnikar in dr. Bogomir Kovač, ki je dal pobudo za ustanovitev fundacije Mamut.
Mesto, kje se mamut v Kamniku v tem trenutku nahaja, je bilo izbrano po dolgoletnih argumentih za in proti, veliko ljudi je zagovarjalo predlog, da je potrebno mamuta postaviti tam, kjer je bil najden. Takratni župan Kamnika Nande Novak je hotel okostje mamuta obdržati v Kamniku, a je moral na koncu popustiti pritisku predvsem strokovne javnosti, kosti so zahtevale posebne konservatorske postopke in pogoje, v »navadnem« okolju bi hitro propadle. Župan Novak je bil sila podjeten mož, mamuta je videl kot temelj bodočega kamniškega muzeja, ki bi še dolgo privabljal turiste od blizu in daleč. Na žalost česa podobnega v misih ni imela trenutna občinska oblast, ki bi idejo o muzeju dejansko lahko uresničila, poleg kosti mamuta so na Kamniškem namreč našli tudi kosti jamskega medveda, jamskega leva, pritlikavega nosoroga, morskih školjk in še in še. Strinjamo se z županom Novakom, z malo poslovne žilice in z malo želje po razvoju kamniškega turizma bi se dalo iz vsega naštetega v Kamniku narediti pravi prirodoslovni muzej v malem, to bi bil odličen turistični produkt. Kustos in paleontolog mag. Matija Križnar (na fotografiji) je leta 2013 v Prirodoslovnem muzeju Slovenije pripravil predavanje o neveljskem mamutu in ob tisti priložnosti prikazal kar nekaj fotografij, ki so nastale pri izkopavanjih in ki niso bile nikoli objavljene. Letos je v Muzeju na Zapricah imel predavanje o kamniškem mamutu, ni ga, ki našega mamuta pozna bolj kot on. Predavanje iz leta 2013 si lahko ogledate TUKAJ (datoteka je velika 16 Mb). Vse fotografije, ki jih objavljamo, so bodisi njegovo delo bodisi so iz arhiva Prirodoslovnega muzeja.