Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"
Kamnik, 26.8.2026 - Eden izmed številnih predlogov, kako izboljšati prepoznavnost Kamnika in kako oživiti širše mestno jedro, je bil tudi predlog krožne tematske poti po obrežju izginulega Kamniškega jezera. V zadnjih skoraj dvajsetih letih je zanimanje za odkrivanje sledi o obstoju Kamniškega jezera, ki naj bi ležalo severno od Malega gradu in se raztezalo do cerkve sv. Jurija v Nevljah, vse večje. Od delavnice "Prezrti prostori malograjskega jezera" skupine mladih ustvarjalcev, zbranih v skupino Štajn, v okviru festivala Kamfest leta 2009, so se vrstili različni prispevki in publikacije o tej temi. Dober pregled nad zgodovinskimi zapisi o Kamniškem jezeru je v Kamniškem zborniku pripravila Ivanka Učakar (2010). Nadvse intenzivno se je s temo, predvsem v povezavi z ljudskim izročilom, ukvarjala dr. Marija Klobčar. Preučevala je zapisane pripovedke ter ustno izročilo (govorjeno in pesemsko) na Kamniškem, njeni prispevki so znane informacije o jezeru kakovostno nadgradili in na novo osvetlili pogled na zgodovino Kamnika.
Avtorja predloga tematske poti sta leta 2020 bila Kamničana Jernej Markelj in Primož Zupan. Na nekaterih posebnih točkah – postajališčih – bi bile izpostavljene bistvene informacije, ki jih imamo o Kamniškem jezeru (pisni, ustni viri, znanstvene ugotovitve), obenem pa bi na teh mestih lahko izvedli manjše arhitekturne postavitve, ki bi poudarile značilnosti in posebnosti tega prostora.
Namen krožne poti bi bil tako poleg sprostitve in rekreacije tudi informiranje s kulturnozgodovinskimi podatki. Avtorja sta pri določitvi trase tematske poti skušala biti čim bolj strokovna, natančna in verodostojna, zato sta pri pripravi prostorskih podlag pridobila digitalni katastrski načrt, ortofoto posnetke, z laserskim skeniranjem (LIDAR) sta pridobila plastnice na 1 meter višinske natančnosti, pregledala sta Temeljni topografski načrt, itd. Da bi avtorja tudi na osnovi osebne izkušnje čim bolj poglobljeno razumela in poznala zamišljeno krožno tematsko pot, sta v januarju 2020 opravila obhod po celotni predlagani trasi in spoznanja s terena povezala s prostorskimi informacijami iz zapisanih različic legende o Kamniškem jezeru. Predlog rekreacijske krožne poti sta torej avtorja umestila v prostor na osnovi terenskega ogleda in pridobljenih digitalnih podatkov (DKN, ortofoto, LIDAR). (Avtor slike na levi "Kamniško jezero" je Cene Griljc, leto 2015) Stremela sta k sledenju višinske kote okoli 390 metrov nadmorske višine, saj je pot ob u običajno nekoliko nad gladino vode. Pri tem sta bila pozorna tudi na doživljajsko komponento bodočih sprehajalcev, ki si bodo ob sprehodu po poti lahko čim bolj slikovito zamislili obseg nekdanjega jezera. Na terenskem ogledu sta avtorja namreč opazila, da že same geografske danosti in oblikovanost terena ter rastja ponekod nakazujejo, kje naj bi jezero bilo. Pot zato poteka po vrhovih brežin in teras, po gozdnem robu, po robu naselja in podobno. Predlagana pot skuša upoštevati tudi stanje na terenu glede dostopnosti, lastništva in izvedljivosti. Opravljenega je bilo torej ogromno dela, terenskega in pisarniškega. Avtorja sta predlagala 16 interesnih točk (postaj), celotna dolžina krožne poti je 9.170 metrov.
Povzetek: avtorja sta predlagala idejno zamisel, kako v realnem, fizičnem prostoru obeležiti izročilo o legendarnem jezeru na smiseln način, ki bi vplival na kolektivni spomin in ovekovečil izročilno kulturno dediščino prebivalstva, hkrati pa močno povečal turistično privlačnost Kamnika z bližnjo okolico kot turistične destinacije. Kje ste, gospod župan? Pretežka naloga? Na mizi ste imeli tudi (če jih naštejemo samo nekaj) predlog za dokončanje obeh kamniških turističnih dominant, ki sta Mali grad (avtorja Marjan Kocjan in Robert Novak) in Stari grad (avtorja Stanislav Knez in Tomaž Schlegel), na mizi ste imali predlog o Muzeju planistva in alpinizma (predlog Planinskega društva), na mizi ste imeli mnogo mnogo projektov, ki bi močno povečali turistično ponudbo samega Kamnika. Kamnik ni samo Snovik, Arboretum in Velika planina! Niti eden od mnogih predlogov za oživitev mestnega jedra in bližnje okolice Kamnika ni niti začet, kaj šele realiziran. So res vsi predlogi slabi, predragi? Verjetno ne! Toliko o vaši uspešnosti, o kateri tako radi govorite, resničnost pa je zelo drugačna. Acta non verba, gospod župan!
Avtorja predloga tematske poti sta leta 2020 bila Kamničana Jernej Markelj in Primož Zupan. Na nekaterih posebnih točkah – postajališčih – bi bile izpostavljene bistvene informacije, ki jih imamo o Kamniškem jezeru (pisni, ustni viri, znanstvene ugotovitve), obenem pa bi na teh mestih lahko izvedli manjše arhitekturne postavitve, ki bi poudarile značilnosti in posebnosti tega prostora.
Namen krožne poti bi bil tako poleg sprostitve in rekreacije tudi informiranje s kulturnozgodovinskimi podatki. Avtorja sta pri določitvi trase tematske poti skušala biti čim bolj strokovna, natančna in verodostojna, zato sta pri pripravi prostorskih podlag pridobila digitalni katastrski načrt, ortofoto posnetke, z laserskim skeniranjem (LIDAR) sta pridobila plastnice na 1 meter višinske natančnosti, pregledala sta Temeljni topografski načrt, itd. Da bi avtorja tudi na osnovi osebne izkušnje čim bolj poglobljeno razumela in poznala zamišljeno krožno tematsko pot, sta v januarju 2020 opravila obhod po celotni predlagani trasi in spoznanja s terena povezala s prostorskimi informacijami iz zapisanih različic legende o Kamniškem jezeru. Predlog rekreacijske krožne poti sta torej avtorja umestila v prostor na osnovi terenskega ogleda in pridobljenih digitalnih podatkov (DKN, ortofoto, LIDAR). (Avtor slike na levi "Kamniško jezero" je Cene Griljc, leto 2015) Stremela sta k sledenju višinske kote okoli 390 metrov nadmorske višine, saj je pot ob u običajno nekoliko nad gladino vode. Pri tem sta bila pozorna tudi na doživljajsko komponento bodočih sprehajalcev, ki si bodo ob sprehodu po poti lahko čim bolj slikovito zamislili obseg nekdanjega jezera. Na terenskem ogledu sta avtorja namreč opazila, da že same geografske danosti in oblikovanost terena ter rastja ponekod nakazujejo, kje naj bi jezero bilo. Pot zato poteka po vrhovih brežin in teras, po gozdnem robu, po robu naselja in podobno. Predlagana pot skuša upoštevati tudi stanje na terenu glede dostopnosti, lastništva in izvedljivosti. Opravljenega je bilo torej ogromno dela, terenskega in pisarniškega. Avtorja sta predlagala 16 interesnih točk (postaj), celotna dolžina krožne poti je 9.170 metrov.Povzetek: avtorja sta predlagala idejno zamisel, kako v realnem, fizičnem prostoru obeležiti izročilo o legendarnem jezeru na smiseln način, ki bi vplival na kolektivni spomin in ovekovečil izročilno kulturno dediščino prebivalstva, hkrati pa močno povečal turistično privlačnost Kamnika z bližnjo okolico kot turistične destinacije. Kje ste, gospod župan? Pretežka naloga? Na mizi ste imeli tudi (če jih naštejemo samo nekaj) predlog za dokončanje obeh kamniških turističnih dominant, ki sta Mali grad (avtorja Marjan Kocjan in Robert Novak) in Stari grad (avtorja Stanislav Knez in Tomaž Schlegel), na mizi ste imali predlog o Muzeju planistva in alpinizma (predlog Planinskega društva), na mizi ste imeli mnogo mnogo projektov, ki bi močno povečali turistično ponudbo samega Kamnika. Kamnik ni samo Snovik, Arboretum in Velika planina! Niti eden od mnogih predlogov za oživitev mestnega jedra in bližnje okolice Kamnika ni niti začet, kaj šele realiziran. So res vsi predlogi slabi, predragi? Verjetno ne! Toliko o vaši uspešnosti, o kateri tako radi govorite, resničnost pa je zelo drugačna. Acta non verba, gospod župan!