Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"
Kamnik, 15.1.2026 - V tem pisanju se bomo lotili za športnike in športne delavce morda ne tako pomembne teme, je pa ta tema toliko bolj zanimiva za celotno lokalno skupnost, bolje rečeno občino. Ta tema je za občino zanimiva v tolikšni meri, da je o njej napisala celo strategijo – govorimo o turizmu oziroma o »Strategiji razvoja turizma v Kamniku«. Ni treba biti posebej pameten, da veš, da gre zgodba o športu in rekreaciji z roko v roki z zgodbo o turizmu. Veliko je držav, ki imajo temelje turizma postavljene na športnem turizmu (gre samo za eno vrsto turizma, tu so še kongresni, kopališki, zdraviliški, itd.), lep zgled imamo v naši severni sosedi Avstriji. V Strategiji razvoja turizma v Sloveniji je športni turizem naveden kot eden od najpomembnejših in ključnih produktov. Občina Kamnik (delovna skupina na strani Občine kot naročnika: Luka Svetec, Nina Irt, Ana Gros, Matjaž Jug, Ivan Hribar, Tomaž Lah in Matej Slapar; izdelovalka Miša Novak s.p. Alohas) je aprila leta 2023 pripravila novo strategijo turizma za obdobje 2023‐2030. Grafično lepo oblikovan dokument, 161 strani z veliko statističnimi podatki, grafikoni, tabelami, analizami, kazalniki, vizijami, poslanstvi in še in še. Zanimalo nas je, kakšno vlogo je Občina pri pripravi strategija namenila športu oziroma športni infrastrukturi. V Strategiji o športnem turizmu piše: »Identificiran je potencial za športni turizem (priprave športnikov za vodne športe) – vendar je potrebna investicija v infrastrukturo (olimpijski bazen s hotelsko in drugo podporno ponudbo) ter za športne prireditve – načrtovana investicija Term Snovik (hotel) in pokriti olimpijski bazen 50 m s pomožnim bazenom, prostori za klube vodnih športov, press centrom, telovadnico in fitnesi.« In to je vse. Ta čudovita nova strategija, kar se tiče športa oziroma športnega turizma, je pravzaprav prazna, da ne bomo pristranski, bomo raje napisali pomanjkljiva (občinska svetnica Karla Urh je pravilno ugotovila, da je na področju kamniškega turizma »vsebinski vakum«). Od vseh športih objektov, ki jih že imamo v Kamniku, je bil v novi strategiji turizma kot športni turizem identificiran samo potencial za vodne športe in še to samo pogojno (potrebna je investicija v infrastrukturo). Kaj pa teniška igrišča, nogometna igrišča, kegljišče, strelišče, lokostrelsko strelišče, itd.? Ali to niso že obstoječi športni objekti, ki bi jih lahko vključili v strategijo, oziroma ponudili turistom, ki si vse bolj želijo svoje počitnice preživeti aktivno, ne samo poležavati na plaži in se namakati v bazenih? Približno dve tretjini dneva so obstoječi športni objekti prazni oziroma prosti, vsak dober gospodar bi skušal iz njih kaj iztržiti.
Da boste bralci lažje razumeli naše razočaranje, bomo v nadaljevanju opisali, kakšno strategijo turizma smo imeli pred 20 leti, oziroma kaj se je s kamniškim športom v povezavi s turizmom dogajalo takrat. Pred dvajsetimi leti so se odgovorni zavedali velikega potenciala, ki ga ima športni turizem v občini Kamnik, in so aktivno začeli delovati na tem področju. Bivša direktorica Zavoda za turizem in šport Kamnik Andreja Eržen (sedaj tudi Firšt) in tedanji podžupan Brane Golubovič sta prav vzorno pripravila »Strategijo športnega turizma v občini Kamnik«, jo odnesla kar na Slovensko turistično organizacijo (STO), kjer jo je pregledala in ovrednotila Nataša Slak (sedaj tudi Valek), ki ima doktorat iz športnega turizma, ki je bila nekaj let zaposlena na Slovenski turistični organizaciji, ki o športnem turizmu sedaj predava na ugledni mednarodni univerzi Zayed v Združenih arabskih emiratih in ki je tudi soavtorica knjige »Šport v turizmu« in »Sustainable Development of Sports Tourism«.
Nataša Slak (na fotografiji) je projekt strategije športnega turizma v občini Kamnik ocenila kot pionirskega v Sloveniji, za odličnega tako po obsegu, po strokovnosti priprave in tudi po dejanskem potencialu brez velikih finančnih vložkov. Občina je finansirala izdelavo spletne strani »Kamnik, mesto športnega turizma«, na spletni strani so bile podrobno predstavljene (tudi v angleškem jeziku) vse možnosti za športne aktivnosti, ki jih imajo aktivno naravnani turisti v »radiusu« 20 km od Kamnika. Predstavljenih je bilo več kot 50 različnih športov. Razvili so kar veliko novih produktov, kot, recimo, »Kamnik, mesto, kjer se kujejo zlati cepini« (Kamnik je edino mesto na svetu, ki ima pet priznanj Piolet D'Or, gre za največja priznanja v alpinizmu, tako imenovanih »zlatih cepinov«). Gore imamo, pomembne osebnosti iz sveta alpinizma imamo, ne znano pa tega tržiti. Od večjih projektov iz strategije športnega turizma naj omenimo namero trženja lokostrelskega (zunanjega in notranjega) strelišča, vsem avstrijskim lokostrelskim klubom je bila poslana predstavitev lokostrelskega centra v Kamniku (poimenovali so ga kar Slovene Archery Center), kot pomembno ime v svetu lokostrelstva in kot glavnega trenerja so navedli Kamničana Franca Vengusta (na fotografiji), ki je udeleženec štirih olimpijskih iger), navedli so cenike za najem, spanje, itd. 
Enako so storili tudi s streljanjem, kot človeka, ki bi »pritegnil«, pa so navedli olimpijskega zmagovalca in svetovnega prvaka Rajmonda Debevca, ki je nekaj časa živel in treniral v Kamniku. Da bi teniški objekt, ki je v lasti Občine Kamnik, bolje izkoristili, da bi Občina od njega dobila kaj denarja, so v Kamnik povabili predstavnika ESTE (European Sports Travel Agency), da bi si ogledal možnost organiziranja teniških campov (za Avstrijce, Nemce, itd.). Navdušen je bil nad Kamnikom, možnostjo dostopa, naravo, hotelom Malograjski dvor (takrat je bil še/že odprt), zadeva pa je padla v vodo iz enega samega razloga: teniška igrišča stojijo ob regionalni cesti, hrup je prevelik, da bi lahko trenerji brez težav učili svoje igralce.
Skratka, na Občini in Zavodu za turizem in šport so imeli pripravljenih veliko produktov, vse v povezavi s projektom »Kamnik, mesto športnega turizma«, vsi so bili dokaj hitro uresničljivi in to z majhnimi finančnimi vložki. In potem? Kje so zdaj vsi ti športni projekti in produkti? Zakaj po vseh teh letih ni nič od njih? Ker se je zgodil Marjan Šarec. Smolnikar se je poslovil, Golubovič je odšel, Erženova je morala oditi, ker naj bi »slabo delala« (čas je pokazal, da je delala daleč najbolje od vseh direktorjev, ki so ji sledili), spletno stran »Kamnik, mesto športnega turizma« pa so kar »izklopili«. Nova direktorica je nam, športnikom, ki smo se bili pripravljeni aktivno vključiti v kamniški turizem, sicer poslala sporočilo, da je projekt »Kamnik, mesto športnega turizma« zelo zanimiv in da nas bo povabila na sestanek, ki pa ga nikoli ni bilo. Zadeva je romala v koš ali pa prašna sameva nekje nekomu v predalu. Tako zelo hitro lahko neka dobra stvar propade, če ni pravih ljudi, če so na položajih ljudje, ki sprejemajo nepravilne odločitve, ki jim botruje nevednost, nestrokovnost ali politična motiviranost. Za zaključek naj napišemo, da je splošno znano, da je večje projekte praktično nemogoče realizirati v enem mandatu. Kar občinska uprava zastavi v prvem mandatu, druga občinska uprava nadaljuje, šele tretja pa morda realizira. V primeru projekta »Kamnik, mesto športnega turizma« pa je časovnica obrnjena: prva občinska uprava je projekt realizirala, druga je nanj pozabila, tretja pa ga je očitno pokopala.
Aleksander Čeferin, predsednik Evropske nogometne zveza (UEFA): "Športni turizem je zagotovo prihodnost panoge, ki je za Slovenijo nadvse pomembna in ima tudi izreden potencial za rast. Šport in turizem se edinstveno dopolnjujeta. Sam sem se že neštetokrat prepričal, da so slovenski športniki najboljši ambasadorji naše lepe dežele. Ob tem pa športne prireditve, ki pritegnejo množice. Vsak tak dogodek je vselej izjemna priložnost za promocijo naših krajev, kulture, kulinarike…in Slovenija ima res veliko za pokazati! S povezovanjem športa in turizma se eksponencialno krepi vsaka od obeh izjemno pomembnih panog industrije, zato je potrebno aktivno skrbeti za to, da je ta vez kar se da močna."
Da boste bralci lažje razumeli naše razočaranje, bomo v nadaljevanju opisali, kakšno strategijo turizma smo imeli pred 20 leti, oziroma kaj se je s kamniškim športom v povezavi s turizmom dogajalo takrat. Pred dvajsetimi leti so se odgovorni zavedali velikega potenciala, ki ga ima športni turizem v občini Kamnik, in so aktivno začeli delovati na tem področju. Bivša direktorica Zavoda za turizem in šport Kamnik Andreja Eržen (sedaj tudi Firšt) in tedanji podžupan Brane Golubovič sta prav vzorno pripravila »Strategijo športnega turizma v občini Kamnik«, jo odnesla kar na Slovensko turistično organizacijo (STO), kjer jo je pregledala in ovrednotila Nataša Slak (sedaj tudi Valek), ki ima doktorat iz športnega turizma, ki je bila nekaj let zaposlena na Slovenski turistični organizaciji, ki o športnem turizmu sedaj predava na ugledni mednarodni univerzi Zayed v Združenih arabskih emiratih in ki je tudi soavtorica knjige »Šport v turizmu« in »Sustainable Development of Sports Tourism«.
Nataša Slak (na fotografiji) je projekt strategije športnega turizma v občini Kamnik ocenila kot pionirskega v Sloveniji, za odličnega tako po obsegu, po strokovnosti priprave in tudi po dejanskem potencialu brez velikih finančnih vložkov. Občina je finansirala izdelavo spletne strani »Kamnik, mesto športnega turizma«, na spletni strani so bile podrobno predstavljene (tudi v angleškem jeziku) vse možnosti za športne aktivnosti, ki jih imajo aktivno naravnani turisti v »radiusu« 20 km od Kamnika. Predstavljenih je bilo več kot 50 različnih športov. Razvili so kar veliko novih produktov, kot, recimo, »Kamnik, mesto, kjer se kujejo zlati cepini« (Kamnik je edino mesto na svetu, ki ima pet priznanj Piolet D'Or, gre za največja priznanja v alpinizmu, tako imenovanih »zlatih cepinov«). Gore imamo, pomembne osebnosti iz sveta alpinizma imamo, ne znano pa tega tržiti. Od večjih projektov iz strategije športnega turizma naj omenimo namero trženja lokostrelskega (zunanjega in notranjega) strelišča, vsem avstrijskim lokostrelskim klubom je bila poslana predstavitev lokostrelskega centra v Kamniku (poimenovali so ga kar Slovene Archery Center), kot pomembno ime v svetu lokostrelstva in kot glavnega trenerja so navedli Kamničana Franca Vengusta (na fotografiji), ki je udeleženec štirih olimpijskih iger), navedli so cenike za najem, spanje, itd. Enako so storili tudi s streljanjem, kot človeka, ki bi »pritegnil«, pa so navedli olimpijskega zmagovalca in svetovnega prvaka Rajmonda Debevca, ki je nekaj časa živel in treniral v Kamniku. Da bi teniški objekt, ki je v lasti Občine Kamnik, bolje izkoristili, da bi Občina od njega dobila kaj denarja, so v Kamnik povabili predstavnika ESTE (European Sports Travel Agency), da bi si ogledal možnost organiziranja teniških campov (za Avstrijce, Nemce, itd.). Navdušen je bil nad Kamnikom, možnostjo dostopa, naravo, hotelom Malograjski dvor (takrat je bil še/že odprt), zadeva pa je padla v vodo iz enega samega razloga: teniška igrišča stojijo ob regionalni cesti, hrup je prevelik, da bi lahko trenerji brez težav učili svoje igralce.Skratka, na Občini in Zavodu za turizem in šport so imeli pripravljenih veliko produktov, vse v povezavi s projektom »Kamnik, mesto športnega turizma«, vsi so bili dokaj hitro uresničljivi in to z majhnimi finančnimi vložki. In potem? Kje so zdaj vsi ti športni projekti in produkti? Zakaj po vseh teh letih ni nič od njih? Ker se je zgodil Marjan Šarec. Smolnikar se je poslovil, Golubovič je odšel, Erženova je morala oditi, ker naj bi »slabo delala« (čas je pokazal, da je delala daleč najbolje od vseh direktorjev, ki so ji sledili), spletno stran »Kamnik, mesto športnega turizma« pa so kar »izklopili«. Nova direktorica je nam, športnikom, ki smo se bili pripravljeni aktivno vključiti v kamniški turizem, sicer poslala sporočilo, da je projekt »Kamnik, mesto športnega turizma« zelo zanimiv in da nas bo povabila na sestanek, ki pa ga nikoli ni bilo. Zadeva je romala v koš ali pa prašna sameva nekje nekomu v predalu. Tako zelo hitro lahko neka dobra stvar propade, če ni pravih ljudi, če so na položajih ljudje, ki sprejemajo nepravilne odločitve, ki jim botruje nevednost, nestrokovnost ali politična motiviranost. Za zaključek naj napišemo, da je splošno znano, da je večje projekte praktično nemogoče realizirati v enem mandatu. Kar občinska uprava zastavi v prvem mandatu, druga občinska uprava nadaljuje, šele tretja pa morda realizira. V primeru projekta »Kamnik, mesto športnega turizma« pa je časovnica obrnjena: prva občinska uprava je projekt realizirala, druga je nanj pozabila, tretja pa ga je očitno pokopala.
Aleksander Čeferin, predsednik Evropske nogometne zveza (UEFA): "Športni turizem je zagotovo prihodnost panoge, ki je za Slovenijo nadvse pomembna in ima tudi izreden potencial za rast. Šport in turizem se edinstveno dopolnjujeta. Sam sem se že neštetokrat prepričal, da so slovenski športniki najboljši ambasadorji naše lepe dežele. Ob tem pa športne prireditve, ki pritegnejo množice. Vsak tak dogodek je vselej izjemna priložnost za promocijo naših krajev, kulture, kulinarike…in Slovenija ima res veliko za pokazati! S povezovanjem športa in turizma se eksponencialno krepi vsaka od obeh izjemno pomembnih panog industrije, zato je potrebno aktivno skrbeti za to, da je ta vez kar se da močna."