Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"
OBNOVA STAREGA GRADU DA ALI NE?
Kako nujna je obnova Starega gradu oziroma njegovega obzidja, so v Gorenjskem glasu leta 2007 spraševali Kamničane. Skoraj polovica vprašanih je bila mnenja, da je treba v občini urediti še bolj nujne stvari kot obnoviti grad. Tako je menilo 44 odstotkov vprašanih. Slaba tretjina je bila mnenja, da bi bilo dobro, dobra desetina pa je menila, da je obnova nujno potrebna. Zanimivo je tudi, da sedem odstotkov vprašanih meni, da obnova ni potrebna, le odstotek manj pa niti ne pozna dovolj situacije, da bi si ustvarili lastno mnenje. Verjetno bi anketa, če bi jo izvedli v letošnjem letu, pokazala zelo podobne rezultate. Ogroženost zidov Starega gradu je zelo velika. Na grajske zidove slabo delujejo predvsem vremenski vplivi, kot so nihanje vlage, padavine in neurja, ki povzročajo propadanje ter razraščanje vegetacije, posledica pa so poškodbe vezivne malte in odpadanje gradnikov z zidnih struktur. Z gradbenimi posegi je potrebno zagotoviti stabilnost in preprečiti nadaljnje uničenje oziroma izgubo ogroženih varovanih lastnosti arheološkega najdišča. S posegi, ki temeljijo na konservatorskem pristopu, bomo celostno ohranili in prezentirali ruševine. Stari grad je globoko zakoreninjen v zavesti Kamničanov, arheološko področje z grajskimi ostalinami pa ima velik turistični potencial, ki bo zagotovo privabljal domače in tudi tuje goste. Torej - že z vidika pospeševanja turizma bi v kombinaciji s projektom "Mestnega gozda Stari grad" bila obnova kamniškega Starega gradu prav gotovo potrebna.
KAKO IN KAJ SE JE OBNAVLJALO DO SEDAJ?
Občina je v zadnjih letih za obnovo zgradbe na Krniški gori, na kateri stoji kamniški Stari grad, namenila že cca 400.000 eur (gradbo na gori nekateri imenujejo planinski dom, drugi gostišče na Starem gradu, tretji grajska terasa, itd., mi bomo uporabljali besedo dom). Sredstva so bila v največji meri namenjena obnovi spodnjega dela doma, kjer je sedaj lepo urejen gostinski lokal. Sam dom naše iniciative seveda ne zanima, želimo obnoviti obzidje Starega gradu in opraviti arheološka izkopavanja, kjer bo to sploh mogoče. Na kranjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine pravijo, da je do zdaj na območju Starega gradu potekalo malo arheoloških raziskav, zadnje so bile izvedene leta 2020 ob ureditvi dostopa/poti ob grajskem stolpu. Občina se je takrat lotila sanacije zidov in to zato , ker je iz propadajočih zidov kamenje padalo na glave pohodnikov in turistov, ki gredo na Stari grad po poti, ki se začne nasproti Spara. Takrat so odkrili nov grajski zid tik ob stolpu, ker pa zidu ni bilo mogoče sanirati, so ga prekrili z geotekstilom in zasuli. Že samo čiščenje obzidja pa bo izredno zahtevno, saj bo potrebno tudi na visoki višini porezati zelenje ter pri tem paziti, da se s trganjem rastlinja ne uniči samega obzidja. Strokovnjaki so namreč opozorili, da bi se z nestrokovno opravljenim delom obzidje lahko tudi porušilo. Zato bodo vsa dela potekala v sodelovanju s strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj, seveda pod pogojem, da bo Zavod našim prizadevanjem sploh dal zelo luč. Potrebno bo filigransko in potrpežljivo delo.
KAKO TO DELAJO DRUGJE - GRAD ŽOVNEK
Grad Žovnek v občini Braslovče obnavljajo že več kot 30 let.
Na pobudo domačina Franca Kralja so ga začeli obnavljati kar krajani-prostovoljci sami in tako je tudi še danes. Dela potekajo vsako nedeljo od 8.00 do 12.00 ure, delat lahko pride vsak. V tridesetih letih so naredili že marsikaj, najbolje se bo to videlo na fotografijah. Čas obnove, pravijo, je enak času propadanja - grad je propadal 200 let, obnavljati ga bo potrebno prav toliko časa. Po uvodnih letih povsem prostovoljnega dela so bili vidni prvi rezultati, takrat je k obnovi pristopila tudi Občina Braslovče, krajani-prostovoljci so se organizirali v društvo, začeli so se prijavljati na razpise, obnova se je pospešila. In imajo že kaj pokazati - grad Žovnek je že zaradi načina obnove postal turistična atrakcija, o obnovi se piše, snemajo se oddaje, grad obiskuje vse več turistov. Franci Kralj je ob neki priložnosti v intervjuju za lokalno televizijo dejal: "Ko obiskovalci pridejo na grad in nas vidijo, kako delamo, nam velikorat pravijo, kaj ste pridni. Veliko Slovencev je pridnih, pravi, a so pridni samo zase. Mi pa smo vzgojeni tako, da smo pridni tudi za druge. Mi ne delamo za priznanja, ampak čutimo, da moramo nekaj narediti za skupnost, v kateri živimo."
KAKO BI OBNOVA GRADU POTEKALA V KAMNIKU?
Seveda so se zadeve v 30 letih spremenile, sedaj so za začetek del potrebna razna soglasja in dovoljenja. V prvi vrsti Občine kot lastnika Starega gradu ter Zavoda za varstvo kulturne dediščene Slovenije. Za obnovo stanja so potrebne neke strokovne podlage, vodilni strokovnjak na tem področju dr. Igor Sapač je kot odlično osnovo za začetek obnove predlagal diplomsko delo Kamničanke Maje Burkeljca, ki ga je napisala leta 2000, govori pa prav o obnovi Starega gradu.
Prav tako je Medobčinski muzej Kamnik leta 2012 v sodelovanju s podjetjem Štajn arhitekti in prof. dr. Igorjem Sapačem pripravil kratek 3D poskus digitalne tri razsežnostne rekonstrukcije nekdanje podobe gradu, ki je v obliki filma dostopna v muzeju. Seveda bodo pred samo obnovo najprej potrebne arheološke raziskave in na na našo iniciativo za obnovo kamniškega Starega gradu se je odzval tudi priznani arheolog dr. Milan Sagadin. Dr. Milan Sagadin je do upokojitve septembra 2017 delal na Zavodu za spomeniško varstvo v Kranju. Že leta 1975 je prejel študentsko Prešernovo priznanje, leta 2017 pa je osvojil naslov nagrajenca Steletove nagrade slovenskega konservatorskega društva za življenjsko delo in vrhunske dosežke. 
Z mestom Kamnik je bil vedno povezan, zato oba kamniška gradova dobro pozna, Mali grad pa je bil celo eden njegovih vrhuncev kariere. Na Malem gradu je dolga leta vodil izkopavanja, o tem pa je napisal tudi kratko publikacijo z naslovom »Mali grad v Kamniku«. Avtor zaključuje knjižico o Malem gradu z vprašanjem “Kako naprej” in z razmišljanjem o veliki kulturni dediščini, ki jo Mali grad predstavlja za Kamnik.
Prva faza obnove bo torej namenjena čiščenju ruševin oziroma arheološkim raziskavam. Trajala naj bi 3-5 let. Dela bodo opravljali prostovoljci pod nadzorom strokovnjakov s področja arheologije. V tem trenutku ima civilna iniciativa za obnovo Starega gradu več kot 100 članov, verjamemo, da jih bo kmalu še veliko več, delo bi opravljali prostovoljno in to v določenih dnevih in določenih urah (po vzoru kolegov iz Braslovč, ki obnavljajo grad Žovnek).
Težave, ki jih vidimo v prvi in drugi fazi, so vezane na prostor, ki je na Starem gradu relativno omejen. Svoje delo bodo skušali organizirati tako, da bo čim manj moteče za obiskovalce Starega gradu. Pri organizaciji prve in druge faze obnove je pomembno razlikovati med gradbenimi deli in arheološkimi raziskavami. Arheologija ni gradbeni poseg; zahteva posebno skrb in varovanje posameznih segmentov, kjer strokovnjaki izvajajo svoje delo, vendar to ne pomeni, da je Stari grad zaprt ali nedostopen obiskovalcem. Nasprotno – pravilno organizirana arheološka dela lahko postanejo dodatna atrakcija, ki bogati obisk Starega gradu. Takšna “živa arheologija” omogoča neposreden stik z arheologi, spremljanje raziskovalnih procesov, ekskurzije za šole in obiskovalce, celo poletna javna predavanja ali prikaze. S skrbno organizacijo dela se lahko obiskovalci vključijo v dogajanje, kar povečuje privlačnost gradu kot turistične in izobraževalne destinacije. V tujini so številni primeri, kjer arheološka dela na gradovih ali zgodovinskih območjih potekajo odprto, kot del obiskovalne izkušnje, in to je dodana vrednost, ki jo je mogoče varno in strokovno vključiti tudi v Kamniku.
V drugi fazi obnove bi v celoti in kvalitetno obnovili grajsko obzidje in ga skušali dvigniti za mater ali dva, tako da bil grad zelo dobro viden že od daleč. Danes se na Starem gradu od daleč vidi samo planinski dom z gostiščem in antenami za mobilno telefonijo. Do konca druge faze obnove (druga faza naj bi po ocenah bila končana v cca 12-15 let po začetku, zavedati se je treba, da je dela veliko, pa tudi izzivi bodo veliki) ne predvidevamo večjih težav, te bodo nastopile v tretji fazi obnove. V tej fazi se predvideva, da se bo obnovil kakšen del gradu (recimo stražni stolp), ki bo potreboval pohoden strop, stopnišče iz pritličja v druga nadstropja ter streho. Tretja faza naj bi bila končana v cca 20-25 letih od začetka del.
Kako nujna je obnova Starega gradu oziroma njegovega obzidja, so v Gorenjskem glasu leta 2007 spraševali Kamničane. Skoraj polovica vprašanih je bila mnenja, da je treba v občini urediti še bolj nujne stvari kot obnoviti grad. Tako je menilo 44 odstotkov vprašanih. Slaba tretjina je bila mnenja, da bi bilo dobro, dobra desetina pa je menila, da je obnova nujno potrebna. Zanimivo je tudi, da sedem odstotkov vprašanih meni, da obnova ni potrebna, le odstotek manj pa niti ne pozna dovolj situacije, da bi si ustvarili lastno mnenje. Verjetno bi anketa, če bi jo izvedli v letošnjem letu, pokazala zelo podobne rezultate. Ogroženost zidov Starega gradu je zelo velika. Na grajske zidove slabo delujejo predvsem vremenski vplivi, kot so nihanje vlage, padavine in neurja, ki povzročajo propadanje ter razraščanje vegetacije, posledica pa so poškodbe vezivne malte in odpadanje gradnikov z zidnih struktur. Z gradbenimi posegi je potrebno zagotoviti stabilnost in preprečiti nadaljnje uničenje oziroma izgubo ogroženih varovanih lastnosti arheološkega najdišča. S posegi, ki temeljijo na konservatorskem pristopu, bomo celostno ohranili in prezentirali ruševine. Stari grad je globoko zakoreninjen v zavesti Kamničanov, arheološko področje z grajskimi ostalinami pa ima velik turistični potencial, ki bo zagotovo privabljal domače in tudi tuje goste. Torej - že z vidika pospeševanja turizma bi v kombinaciji s projektom "Mestnega gozda Stari grad" bila obnova kamniškega Starega gradu prav gotovo potrebna.
KAKO IN KAJ SE JE OBNAVLJALO DO SEDAJ?
Občina je v zadnjih letih za obnovo zgradbe na Krniški gori, na kateri stoji kamniški Stari grad, namenila že cca 400.000 eur (gradbo na gori nekateri imenujejo planinski dom, drugi gostišče na Starem gradu, tretji grajska terasa, itd., mi bomo uporabljali besedo dom). Sredstva so bila v največji meri namenjena obnovi spodnjega dela doma, kjer je sedaj lepo urejen gostinski lokal. Sam dom naše iniciative seveda ne zanima, želimo obnoviti obzidje Starega gradu in opraviti arheološka izkopavanja, kjer bo to sploh mogoče. Na kranjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine pravijo, da je do zdaj na območju Starega gradu potekalo malo arheoloških raziskav, zadnje so bile izvedene leta 2020 ob ureditvi dostopa/poti ob grajskem stolpu. Občina se je takrat lotila sanacije zidov in to zato , ker je iz propadajočih zidov kamenje padalo na glave pohodnikov in turistov, ki gredo na Stari grad po poti, ki se začne nasproti Spara. Takrat so odkrili nov grajski zid tik ob stolpu, ker pa zidu ni bilo mogoče sanirati, so ga prekrili z geotekstilom in zasuli. Že samo čiščenje obzidja pa bo izredno zahtevno, saj bo potrebno tudi na visoki višini porezati zelenje ter pri tem paziti, da se s trganjem rastlinja ne uniči samega obzidja. Strokovnjaki so namreč opozorili, da bi se z nestrokovno opravljenim delom obzidje lahko tudi porušilo. Zato bodo vsa dela potekala v sodelovanju s strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj, seveda pod pogojem, da bo Zavod našim prizadevanjem sploh dal zelo luč. Potrebno bo filigransko in potrpežljivo delo.
KAKO TO DELAJO DRUGJE - GRAD ŽOVNEK
Grad Žovnek v občini Braslovče obnavljajo že več kot 30 let.
Na pobudo domačina Franca Kralja so ga začeli obnavljati kar krajani-prostovoljci sami in tako je tudi še danes. Dela potekajo vsako nedeljo od 8.00 do 12.00 ure, delat lahko pride vsak. V tridesetih letih so naredili že marsikaj, najbolje se bo to videlo na fotografijah. Čas obnove, pravijo, je enak času propadanja - grad je propadal 200 let, obnavljati ga bo potrebno prav toliko časa. Po uvodnih letih povsem prostovoljnega dela so bili vidni prvi rezultati, takrat je k obnovi pristopila tudi Občina Braslovče, krajani-prostovoljci so se organizirali v društvo, začeli so se prijavljati na razpise, obnova se je pospešila. In imajo že kaj pokazati - grad Žovnek je že zaradi načina obnove postal turistična atrakcija, o obnovi se piše, snemajo se oddaje, grad obiskuje vse več turistov. Franci Kralj je ob neki priložnosti v intervjuju za lokalno televizijo dejal: "Ko obiskovalci pridejo na grad in nas vidijo, kako delamo, nam velikorat pravijo, kaj ste pridni. Veliko Slovencev je pridnih, pravi, a so pridni samo zase. Mi pa smo vzgojeni tako, da smo pridni tudi za druge. Mi ne delamo za priznanja, ampak čutimo, da moramo nekaj narediti za skupnost, v kateri živimo."KAKO BI OBNOVA GRADU POTEKALA V KAMNIKU?
Seveda so se zadeve v 30 letih spremenile, sedaj so za začetek del potrebna razna soglasja in dovoljenja. V prvi vrsti Občine kot lastnika Starega gradu ter Zavoda za varstvo kulturne dediščene Slovenije. Za obnovo stanja so potrebne neke strokovne podlage, vodilni strokovnjak na tem področju dr. Igor Sapač je kot odlično osnovo za začetek obnove predlagal diplomsko delo Kamničanke Maje Burkeljca, ki ga je napisala leta 2000, govori pa prav o obnovi Starega gradu.
Prav tako je Medobčinski muzej Kamnik leta 2012 v sodelovanju s podjetjem Štajn arhitekti in prof. dr. Igorjem Sapačem pripravil kratek 3D poskus digitalne tri razsežnostne rekonstrukcije nekdanje podobe gradu, ki je v obliki filma dostopna v muzeju. Seveda bodo pred samo obnovo najprej potrebne arheološke raziskave in na na našo iniciativo za obnovo kamniškega Starega gradu se je odzval tudi priznani arheolog dr. Milan Sagadin. Dr. Milan Sagadin je do upokojitve septembra 2017 delal na Zavodu za spomeniško varstvo v Kranju. Že leta 1975 je prejel študentsko Prešernovo priznanje, leta 2017 pa je osvojil naslov nagrajenca Steletove nagrade slovenskega konservatorskega društva za življenjsko delo in vrhunske dosežke. Z mestom Kamnik je bil vedno povezan, zato oba kamniška gradova dobro pozna, Mali grad pa je bil celo eden njegovih vrhuncev kariere. Na Malem gradu je dolga leta vodil izkopavanja, o tem pa je napisal tudi kratko publikacijo z naslovom »Mali grad v Kamniku«. Avtor zaključuje knjižico o Malem gradu z vprašanjem “Kako naprej” in z razmišljanjem o veliki kulturni dediščini, ki jo Mali grad predstavlja za Kamnik.Prva faza obnove bo torej namenjena čiščenju ruševin oziroma arheološkim raziskavam. Trajala naj bi 3-5 let. Dela bodo opravljali prostovoljci pod nadzorom strokovnjakov s področja arheologije. V tem trenutku ima civilna iniciativa za obnovo Starega gradu več kot 100 članov, verjamemo, da jih bo kmalu še veliko več, delo bi opravljali prostovoljno in to v določenih dnevih in določenih urah (po vzoru kolegov iz Braslovč, ki obnavljajo grad Žovnek).
Težave, ki jih vidimo v prvi in drugi fazi, so vezane na prostor, ki je na Starem gradu relativno omejen. Svoje delo bodo skušali organizirati tako, da bo čim manj moteče za obiskovalce Starega gradu. Pri organizaciji prve in druge faze obnove je pomembno razlikovati med gradbenimi deli in arheološkimi raziskavami. Arheologija ni gradbeni poseg; zahteva posebno skrb in varovanje posameznih segmentov, kjer strokovnjaki izvajajo svoje delo, vendar to ne pomeni, da je Stari grad zaprt ali nedostopen obiskovalcem. Nasprotno – pravilno organizirana arheološka dela lahko postanejo dodatna atrakcija, ki bogati obisk Starega gradu. Takšna “živa arheologija” omogoča neposreden stik z arheologi, spremljanje raziskovalnih procesov, ekskurzije za šole in obiskovalce, celo poletna javna predavanja ali prikaze. S skrbno organizacijo dela se lahko obiskovalci vključijo v dogajanje, kar povečuje privlačnost gradu kot turistične in izobraževalne destinacije. V tujini so številni primeri, kjer arheološka dela na gradovih ali zgodovinskih območjih potekajo odprto, kot del obiskovalne izkušnje, in to je dodana vrednost, ki jo je mogoče varno in strokovno vključiti tudi v Kamniku.V drugi fazi obnove bi v celoti in kvalitetno obnovili grajsko obzidje in ga skušali dvigniti za mater ali dva, tako da bil grad zelo dobro viden že od daleč. Danes se na Starem gradu od daleč vidi samo planinski dom z gostiščem in antenami za mobilno telefonijo. Do konca druge faze obnove (druga faza naj bi po ocenah bila končana v cca 12-15 let po začetku, zavedati se je treba, da je dela veliko, pa tudi izzivi bodo veliki) ne predvidevamo večjih težav, te bodo nastopile v tretji fazi obnove. V tej fazi se predvideva, da se bo obnovil kakšen del gradu (recimo stražni stolp), ki bo potreboval pohoden strop, stopnišče iz pritličja v druga nadstropja ter streho. Tretja faza naj bi bila končana v cca 20-25 letih od začetka del.